Okrogla miza: Vloga in položaj žensk v družbi - o ženski enakopravnosti
88. Vanekov večer
Udeleženke okrogle mize, ki odpira aktualne teme položaja in (ne) enakopravnosti žensk so:
- Vera Klopčič, raziskovalka, predsednica Društva Dobrnič, Monika Sandreli, voditeljica in soustvarjalka romske televizijske oddaje Kaj govoriš/ So Vakeres,
- Etelka Korpič Horvat, upokojena podpredsednica Ustavnega sodišča RS,
- Irena Kumer, upokojena predstojnica Območne enote Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, Darja Šenčur Peček, profesorica delovnega prava in Prava socialne varnosti, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru,
- Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije ( moderatorka).
Na okrogli mizi bodo udeleženke spregovorile o različnih aktualnih temah iz zgodovine ženskega gibanja, o položaju in percepciji žensk v manjšinski skupnosti, o socialnem položaju in revščini žensk, o položaju in vlogi žensk na področju izobraževanja, diskriminaciji na podlagi spola pri zaposlovanju in delu in enakem plačilu za enako delo, ter o možnostih za ohranjanje ravni že doseženih pravic žensk.
1. tema: Pogumne ženske iz zgodovine
Vera Klopčič je raziskovalka na področju varstva človekovih pravic in manjšin, ki obravnava uveljavljanje ženskih pravic v sklopu uresničevanja človekovih pravic, ki pa v sedanjem času nenehnih turbulenc potrebuje nov razmislek in zagon. Enakopravnostjo zagotovljena na deklarativni ravni, v praksi pa smo priča nasprotnim trendom zatiranja, kršitev in kratenja pravic žensk. Iz zgodovine ženskega gibanja izstopajo pogumne posameznice, ki so zaznamovale zgodovinske dogodke, ter tako odprle možnosti za prisotnost žensk v javnem življenju, za izobraževanje in zaposlovanje žensk. Podatki potrjujejo, da so tudi danes, ženske na konfliktnih in kriznih območjih na različnih krajih sveta, v prvih vrstah, ko se borijo za spremembe, obstoj in preživetje. V Sloveniji od leta 2002 deluje Društvo Dobrnič, ki skrbi za ohranjanje vrednot in dosežkov ženskega gibanja, zlasti izročila 1. kongresa Ženske protifašistične zveze.
2. tema: Romska ženska vidna in slišana?
Monika Sandreli je voditeljica in soustvarjalka romske televizijske oddaje So Vakeres - Kaj govoriš? na TV SLO je koordinatorka in predavateljica pri projektu Zoralipe romane žuvjengru - Opolnomočenje romskih žensk. Ko govorimo o romski populaciji, je romska ženska spregledana, politično nevidna. Omejena je skoraj izključno na vlogo matere, gospodinje in žene oz. partnerke. Rominje smo tako dvojno diskriminirane, kot Rominje in kot ženske. Težave s katerimi se soočajo Rominje so: nizka samopodoba, ne želijo se izpostaviti ali zelo redko, nemoč in manjvrednost, večplastna diskriminacija, nimajo lastnega vira dohodka,.... Med romskimi ženskami je pogosto prisoten stres, ki je posledica slabega materialnega položaja, problemov v družini in osamljenosti. Razlog za nizek položaj romskih žensk ni vtem, da ne bi želela postati odgovoren subjekt lastnega razvoja, ampak v tem, da nima priložnosti da bi to postala. Romske ženske so v svoji revščini in trpljenju večinoma neopažene.
3. tema: socialni položaj in revščina žensk
Dr. Etelka Korpič Horvat je v aktivni dobi opravljala dela z gospodarskega, delovnega in socialnega prava. Ugotavlja, da obstajajo razlike od formalne določitve enakopravnosti do resničnega enakega obravnavanja žensk tudi v razvitih demokratičnih družbah, kamor spada Slovenija. Te se sicer z družbenim razvojem manjšajo, vendar še vedno obstajajo. To velja tudi za slabši socialni položaj žensk v družbi, ki se odraža v revščini. V Sloveniji so od vsega prebivalstva najrevnejše starejše samske ženske 65 +, ki jih je dobra petina revnih, pri starosti 75+ pa dobra četrtina. Zato je treba o tem govoriti, iskati vzroke, ki jih je država dolžna na sistemski ravni odpravljati, da zapisano načelo v Ustavi, da je Slovenija pravna in socialna država ne bo le na deklaratorni ravni.
4. tema: Vloga in položaj žensk na področju vzgoje in izobraževanja
Irena Kumer, je upokojena predstojnica Območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v Murski Soboti. Na svoji poklicni poti je večji del opravljala dela in naloge na področju vzgoje in izobraževanja. V predstavitvi bo predstavila nekatere statistične podatke: število zaposlenih v v vrtcih, OŠ, SŠ na ravni RS in v Pomurju ter nekatere podatke tudi iz raziskav o zadovoljstvu, statusu učiteljev, ter vlogi učitelj/ic nekoč in danes. Od njih se pričakuje, da povezujejo teorijo in prakso, imajo znanje in spretnosti za vseživljenjsko učenje, imajo poglobljeno in široko poznavanje in razumevanje vsebin učenja in poučevanja in seveda razumevanje učencev, ki jih poučujejo. Med pedagoškimi delavci na področju vzgoje in izobraževanja od predšolske vzgoje, osnovne in srednje šole so ženske v veliki večini.
5. tema: Diskriminacija na podlagi spola pri zaposlovanju in delu in enako plačilo za enako delo
Dr. Darja Šenčur Peček je prodekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru, in redna profesorica in nosilka predmetov Delovno pravo in Socialna varnost, predstojnica Katedre za delovno pravo. Neenaka obravnava kandidatov in kandidatk za zaposlitev ter delavcev in delavk v delovnem razmerju je kljub prepovedi diskriminacije na mednarodni in nacionalni ravni, v praksi še vedno problem. Poseben problem predstavlja uresničevanje načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti za moške in ženske. Plačna vrzel v EU (razlika med plačilom za moške in ženske) ostaja okrog 13%. Čeprav je v Sloveniji plačna vrzel med najnižjimi v EU, je v zadnjih letih narasla, kar kaže na potrebo po ukrepanju. Najkasneje do leta 2026 bodo morale vse članice EU v tej zvezi uveljaviti ukrepe, ki jih je prinesla nova direktiva EU iz leta 2023.
